Analiza meritev svetlobnega onesnaženja

Društvo Temno nebo Slovenije v sklopu svoji različnih aktivnosti po naročilu opravlja tudi strokovne meritve svetlobnega onesnaženja in kasnejšo analizo. Analizo posnetkov naredijo v posebnem programu SQC (Sky Quality Camera), ki je plod slovenskega znanja. V program vnesejo fotografijo narejeno z objektivom ribje oko (fish-eye), ki je posneta po točno določenem protokolu, program s posebnimi algoritmi sliko obdela in analizira. Društvo temno nebo Slovenije je 12. januarja 2016 meritve opravilo tudi na astronomski opazovalnici Prežganje (540 m.n.v.), ki je od mestnega centra Ljubljane oddaljena približno 17 kilometrov zračne linije. Samo za informacijo dodajmo, da so Prežganje majhna vas na samem obrobju mestne občine Ljubljana.

Potrebujemo tako razkošno javno razsvetljavo? Javna razsvetljava povečuje varnost? Oglejte si 10 minutni dokumentarni film!

Prva slika prikazuje realno sliko nočnega neba posneto s digitalnim fotoaparatom in fisheye objektivom. Na sliki se lepo vidi večje svetlobne kupole mest in vasi ter nekatere lokalne svetlobne onesnaževalce. 

svetlobno-onesnazenje-fotografija

Analiza posnete vsenebne slike s programom SQC je pokazala alarmantno stanje! Nočno nebo je v celoti svetlobno degradirano in daleč od naravno temnega neba. Povprečne vrednosti svetlosti v zenitu dosegajo 21,31 mag/arsec², kar je približno 0,7 magnitude manj od naravno temnega neba. Ob horizontu pa le še 19,67 mag/arsec². Razlog za takšno stanje je predvsem v pretirani in tehnično neustrezni javni ter zasebni razsvetljavi (premočna svetilnost, uporaba LED svetilk, svetilke, ki niso v skladu z uredbo, itd.). Naj poudarimo, da so bili meritve narejene pozimi po dežju, ko je bil zrak zelo čist in transparenten in ni vseboval veliko vlage. V poletnem ali jesenskem času bi bilo svetlobno onesnaženje še večje za približno 0,2 do 0,4 magnitudi.

svetlobno-onesnazenje-svetlost-neba-celotno-nebo-SQM

Naslednji dve sliki prikazujeta računalniško sestavljeno panoramo 360°. Prva slika prikazuje realno nočno nebo, druga pa analizo narejeno s programom SQC. Izrazito se vidi, kako je največji svetlobni onesnaževalec ravno naša “ZELENA PRESTOLNICA EVROPE 2016” – Ljubljana. Na fotografijah je Ljubljana točno v smeri zahoda (W), Grosuplje pa v smeri 210°.

svetlobno-onesnazenje-panorama-svetlost-neba
svetlobno-onesnazenje-panorama-svetlost-neba-analiza

Zanimiva je tudi barvna temperatura neba. Če je malo svetlobnega onesnaženja je barvna temperature neba okoli 4000 K, na Prežganju je okoli 3500 K, kar je posledica visokotlačnih natrijevih svetilk. S pojavom belih LED se bo stanje samo še poslabšalo, ker se bela barva bolj intenzivno siplje v ozračju.

temperaturna-karta-neba-prezganje

Prikazane meritve so le grob izvleček obsežnih meritev, ki jih je opravilo društvo Temno nebo Slovenije. Ker je nočno nebo zagotovo največja naravna danost si močno želimo, da se stanje na tem področju v prihodnjih letih vsaj malo izboljša!

Zaključek: V primerjavi z recimo Avstrijo so razmere svetlobnega onesnaženja katastrofalno slabe!